2. tisočletje pred našim štetjem
V začetku bronaste dobe prebivalci današnje Istre zapuščajo jamarske zaklone in gradijo prva gradišča na vzpetinah, ki so se lahko uspešneje branila.
11. stoletje pred našim štetjem
Istro naseljuje predzgodovinsko pleme Histri, po katerih dobi Istra ime. Histri se ukvarjajo z lovom, ribolovom, živinorejo, poljedelstvom in trgovino.
v letih 178 in 177 pred našim štetjem
Rimljani pokorijo Histre in prevzamejo oblast na področju današnjega istrskega polotoka.
Leto 489
Po propadu Rimskega cesarstva podpade Istra pod oblast Ostrogotov.
Leto 539
Bizant zasede Istro ter gradi kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču, z znamenitim mozaikom.
Začetek 7. st.
Avarsko-slovanski vdori in naselitev Slovanov. Mesta v notranjosti so zrušena in zapuščena, medtem ko se obalno področje uspešno opira napadom.
Leto 778
Istra postane del frankovske države med vlado Karla Velikega. Karel Veliki prizna upravo akvilejskega patriarha.
10. in 11. st.
V desetem in enajstem stoletju v Istri vladajo nemške fevdalne družine. Istra je zasebna mejna grofija, ki jo nemški cesarji podelijo v fevd različnim velikaškim družinam.
Leto 1145
Pulj, Koper in Izola so bili poraženi od Benetk in so morali priseči dožu na zvestobo.
13. st.
Moč patriarha je oslabela in so se istrska mesta po vrsti predala Benetkam: Poreč leta 1267, Umag 1269, Novigrad 1270, Sveti Lovreč 1271, Motovun 1278, Koper 1279., Piran in Rovinj 1283. Benetke so postopoma zavladale nad celim obalnim pasom zahodne Istre ter nad področjem do Plomina na vzhodni obali polotoka.
Leto 1325
Nastane prvi hrvaški zapis v glagolici "Istarski razvod", zapisnik o razmejevanju občinskih zemljišč srednje in jugovzhodne Istre.
Leto 1797
S propadom Beneške Republike Istra podpade pod oblast Napoleona, toda Napoleon proda Avstriji Benetke in beneški del Istre in Dalmacije, v zameno za Lombardijo in Nizozemsko.
Leto 1805
Napoleon ponovno osvoji bivšo beneško Istro.
Leto 1809
Celotno področje Istre je pripojeno Napoleonovim Ilirskim provincam.
Leto 1814
Istra postane del Avstro-Ogrske monarhije kot zasebna teritorialna enota z glavnim mestom Trstom, od leta 1825 pa glavno mesto postane Pazin.
Leto 1866
Pulj postane glavna luka avstrijske cesarske mornarice.
Druga polovica 19. st.
Boj za nacionalno in politično enakopravnost hrvaškega in slovenskega prebivalstva z ozirom na italijansko. Vodja boja za hrvaške pravice v Istri je bil škof Juraj Dobrila. Njegova koncepcija je bila aktivirati narod v nacionalni samoobrambi, negovati narodni jezik, ohraniti tradicijo, vzdigniti se gospodarsko in politično, sprejeti nove civilizacijske in kulturne dosege, najti pot kako narod rešiti bede. V eni svojih prvih zahtev v Istrskem saboru v Poreču si je prizadeval, da bi poleg italijanskega jezika tudi hrvaški postal službeni jezik.
Prva svetovna vojna
Pride do prekinitve nacionalnih bojev, Italija pa kaže jasen interes po vzhodni obali Jadrana. Leta 1915 pride do tajnega dogovora v Londonu, s katerim se Italiji obljubi južni Tirol, del Dalmacije ter Istra s Trstom in Gorico.
Leto 1920
Kraljevina Jugoslavija prepusti Istro Italiji.
Obdobje med obema svetovnima vojnama
Italijanska oblast v Istri zatira vse oblike hrvaškega in slovenskega javnega delovanja; zapirajo se šole, kulturne ustanove, hrvaška imena se italijanizirajo. Sledi množičen eksodus hrvaškega prebivalstva v Kraljevino Jugoslavijo.
2. svetovna vojna
Po kapitulaciji Italije leta 1943 pride do vsesplošne narodne vstaje v Istri. Fašistična oblast je pregnana, NOO Istre pa razglasi osvoboditev Istre in njeno pripojitev h Hrvaški v novi Jugoslaviji. Tekom zaključnih operacij za osloboditev vseh južnoslovanskih področij, je osvobojena tudi Istra 9. maja 1945 leta. Po osvoboditvi pride do eksodusa dela avtohtonega italijanskega prebivalstva.
Obdobje po drugi svetovni vojni
Istrski poluotok je s Sporazumom iz Beograda 1945 leta razdeljen v dve coni – cono A in cono B. Cona A je pod anglo-ameriško, cona B pa pod jugoslovansko vojaško upravo. Z mirovno pogodbo v Parizu leta 1947 je Pulj, kot del cone A, pripadel Jugoslaviji, medtem ko je področje severno od reke Mirne postalo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje. Končna državna meja med obema državama je dogovorjena s sporazumom v Osimu 10. novembra 1975 leta.
Leto 1990
Z razpadom Jugoslavije, ko sta Hrvaška in Slovenija postali mednarodno priznani samostojni in neodvisni državi, njune republiške meje so postale državne meje. Istra pripada republiki Hrvaški in je ena izmed dvajsetih hrvaških županij.
